Pri obravnavi križarskih vojn pogosto spregledamo "severne križarske vojne", tj. vdore v različne baltske regije severovzhodne Evrope (tj. dele Danske, severno Nemčijo, Latvijo, Estonijo, Litvo in Finsko) med letom 1171, ko je papež Aleksander III. odobril križarsko vojno proti poganom v vzhodnem Baltiku, in zgodnjim 15. stoletjem, ko so se spreobrnjena baltska kraljestva in ozemlja začela osamosvajati od svojih križarskih gospodarjev: tevtonskih vitezov.
·